Vzdržujemo aktivistično kondicijo, ki smo jo začeli s festivalom Radost obrata in se pripravljamo na naslednje dejanje...

Projekcija: Zeitgeist (2007) / v torek, 11. decembra ob 20.00 / Gustaf-Pekarna

Filmska stvaritev Petra Josepha, ki vzpodbuja ljudi naj gledajo na svet iz bolj kritične perspektive.

»They must find it difficult…Those who have taken authority as the truth, rather than truth as the authority.« Gerald Massey

Vstop prost.

O naslovu. Naslov radost obrata je mogoče hitreje razumljiv kot joy of revolution ali die freude an revolte. Revolution je dvojna – vrtenje plošče in spreminjanje sveta.

Obrat je telesen, ko za svoje ideje telo izpostavimo in zastavimo v javnosti, in prav takšen je tudi ples. Radi plešemo in radi smo sredi življenja in soodločanja o življenju. Radi se gremo politiko in se ob tem zabavamo - politika je prezabavna stvar, da bi jo prepustili politikom. Če politiki česa ne razumejo, potem je to humor.

Radost obrata naj bo užitek, čutni užitek. Nekakšna radost slasti ali radost uživanja. Ne volja po moči, temveč radost po užitku. Užitek sam po sebi je gospodovalen, je odnos gospodar-suženj. Hoče samo samega sebe in hoče, da ga drugi želijo. Užitek je lastninjenje in zato ga je potrebno osvoboditi. Nočemo užitka, ki zasužnjuje in govori jezik oblasti in gospodarja. Užitek hočemo nazaj in se mu tudi nočemo odpovedati, ker je prepomemben za našo normalno družbeno interakcijo, iz katere črpamo navdih za družbeno delovanje. Radost obrata je radost in praznik užitka.

Obrat je vrtenje plošče in sprememba paradigme, po kateri avantgarda v revolucionarnem naletu prevzame oblast ter jo uporabi za ustvarjanje novega človeka in svetlejše prihodnosti. Jebeš oblast, svet mora biti možno spremeniti brez boja za oblast! Nočemo oblasti in hočemo, da je nihče nima. Oblast je potrebno opustiti. Nočemo, da oblast obstaja.

Obrat pomeni spremembo paradigme, po kateri je demokracija omejena na strankarski parlamentarizem in na državne meje. Potrebujemo participacijo pri odločanju o pravicah do izkoriščanja lokalnih globalnih resursov, njihove distribucije in redistribucije rezultatov njihovega izkoriščanja. Kajti kapitalizem, profit in gospodarska rast niso dovolj dober izgovor za uničevanje in izčrpavanje ljudi in narave. Potrebujemo ekonomsko demokracijo in pluralizem ekonomskih in produkcijskih načinov. Realkapitalizem, ki temelji na utopiji napredka in konzumpcije, je samo simptom oblastnega monopola ozkih globalnih elit. Dovolj.

Kakšne visoko leteče besede. Dovolj.

Nimamo načrta in ne vemo vsega. Hodimo in vprašujemo in se vrtimo.